»Delo proda le takrat, ko potrebuje denar.«

»Mar nismo bitja, ki iščejo red, sem pomislil, / tako kot takrat, ko razbiramo črte na svojih dlaneh / ali na svodu povežemo pikice zvezd v obliko medveda?«

»Mislim, da so ljudje takrat, ko v mestu ni bilo niti enega žerjava razen mojega, upali, da bo ta, ki zna graditi zase, ko nihče drug ne gradi, znal graditi tudi za mesto.«

»Slepota je dobesedno prišla čez noč, prva napoved je bila, da bom nepokretna do konca življenja, tako se je slepota takrat zdela ena izmed manjših težav.«

»Takrat, ko je jezna, takrat je bolje, da me nadere v hrvaščini, tako kot je treba, ker če pove v slovenščini, je preveč sladka.«

»V glavi se nama zvrti, če pomisliva, kaj se jima je takrat moralo plesti v možganih.«

»To je eno tako priznanje – saj mogoče izpade klišejsko, ko tako rečem –, ampak ... Ko to delaš toliko let in ko vsak konec tedna hodiš okoli itd. ... In potem narediš neko drugačno stopnico v drugo smer in dobiš tak odziv ljudi, se vprašaš, ali je res in ali si to sploh zaslužimo.«

»Zakaj takrat, ko me je strah in se počutim samega, mislim, da sem edini na svetu, ki to čuti. Zakaj me je sram teh občutkov, zakaj ne delim svojih strahov, zakaj si domišljam, da sem v tem edini in včasih tudi edinstven.«

»A se nam je zdelo nesmiselno, da bi ga takrat objavili, saj ni bilo mogoče koncertirati.«